Je to tvoj prijatelj?

Sobota je.

Ravnokar si se zbudil/a in res se že veseliš piknika, ki te danes čaka.

Veš, da bodo tam zanimivi ljudje in komaj že čakaš, da spoznaš koga novega.

Okoli 11h prideš na lokacijo in že navežeš prve stike…

Potem pa spoznaš človeka, s katerim res zaklikata.

Imata praktično enake interese, na nek način si lahko celo bereta misli…

Res je neverjetno, da sta se našla.

Po nekaj urah “uvoda” v ta odnos, pa se pogovor spusti malo globlje.

Začneta se pogovarjati o ciljih, vseh skritih željah, o tem, kaj si želiš ustvariti in kaj želiš, da je tvoj doprinos v ta svet…

ŠOK!

Ta tvoj “prijatelj” te začne zaničevati…

“Ahh, to ti nikoli ne bo uspelo. Kdo pa misliš, da si? To uspe samo tistim, ki so res veliko sposobnejši od tebe. Ti to pač nisi.”

“Na tvojem mestu, se jaz ne bi niti trudil. Roko na srce, nisi ravno pameten. V bistvu - si glup.”

“Da ne govorim o tvojem izgledu. Poglej vse te napake na tvoji koži. Pa tvoj nos. Pa mozolj maš sredi čela, zakaj bi te sploh kdo pogledal?”

“Ah, ti itak nič ne znaš. Pa sigurno boš failal, tako da brezveze, da se sploh trudiš.”

“Te tvoje želje so čist preveč! Moje mnenje je, da si tega ne zaslužiš!”

… … … In tako naprej.

Povej mi…

Koliko časa bi s takim človekom še ostal prijatelj? Verjetno ne prav dolgo.

Ampak ta “prijatelj” v zgornji zgodbi si ti.

Ta “prijatelj” živi v tebi.

Kolikokrat si sam sebi tako velik kritik, tako strog “general” - kjer nikoli nisi dovolj dober/a.

Vedno ti nekaj manjka.

Nikoli nisi dovolj.

Vem, večino takih misli izhaja iz določenih življenjskih travm, ki jih resnično ni lahko predelati.

Ampak za začetek je pomembna samo odločitev. Odločitev, da ta kruti kritik ne bo več tvoj “prijatelj”.

Da se boš zavesto uprl/a tem kritikam.

Da jih ne boš poslušal/a.

Da boš postavil/a svojo mejo in enkrat za vselej rekel/a NE temu negativizmu.

Tako kot bi v resničnem življenju slej kot prej odkorakal stran od takega “prijatelja” in šel raje k tistemu, ki te podpira…

Tako lahko to storiš tudi znotraj sebe.

Poslušaš tisti glasek, ki navija zate. Ki verjame vate. Ki te podpira.

Ki pravi… Dovolj si!

Mogoče bo na začetku to izziv.

Ampak ne obupat.

Potrebna je samo vaja, ker navsezadnje si verjetno zadnjih XY let poslušal/a ta negativni glas, ki je postal kar neka cona udobja.

Zaščita pred tem, da če sam sebe skritiziraš, te morebitna kritika drugih ne more tako zelo prizadeti.

Ampak zdaj je čas za spremembo.

In vem, da zmoreš. 💪🏼

Kako se pa ti soočaš s tem negativnim “self-talkom”?

Ga znaš nadzorovati ali on nadzoruje tebe?

Vesel bom tvojega odgovora in diskusije 🫶🏼

Se bereva spet naslednji teden!

One love,

P.S.: Če redno bereš, bom vesel, če ta newsletter podeliš še z nekom.

In če si nov/a tukaj, se lahko prijaviš s klikom na spodnji gumb: