Misliš, da preveč misliš?

“I think I think too much.”
^{(Mislim, da preveč mislim.)}

To je del besedila iz pesmi “Fade” od Kanye Westa in ko sem jo nazadnje poslušal, mi je točno ta vrstica dala za misliti…

Overthinking povzroči več problemov, kot jih reši.

Samo pomisli (😜) koliko scenarijev in s tem nepotrebnega stresa si narediš vsakič, ko preveč razmišljaš…

Medtem, ko je v veliki večini primerov resnica veliko manj strašna ali katastrofalna.

Dve filozofski načeli, ki ti lahko prideta prav v “borbi” z overthinkanjem:

• Ochkamova britev

• Hanlonova britev

Ockhamova britev (Keep it simple)

Enostavnejša razlaga je veliko bolj verjetna od kompleksnejše. To je esenca Ockhamove britve.

Poanta tega načela je, da se izogibamo nepotrebnim kompleksnejšim razlagam določene situacije.

Primer: 

Tvoj partner je danes mentalno odsoten, ne posveča ti veliko pozornosti in ko ga vprašaš kako je, ti samo na kratko odgovori: “V redu.”

Enostavna razlaga je, da je verjetno utrujen ali pod stresom in so njegove misli drugje.

Kompleksnejša razlaga, ki zahteva (veliko) overthinking-a pa je, da je “včeraj na skrivaj spoznal eno punco, o kateri ne mora nehat razmišljati in zdaj na skrivaj kuje načrt, kako te bo prevaral ali pustil, ti pa boš za vedno ostala sama.”

Ja, obstaja možnost, da je kompleksnejša situacija kdaj dejansko resnična…

Ampak v večini primerov je verjetno tista prva razlaga veliko bolj verjetna in realna.

Hanlonova britev (Ne domnevaj najhujšega)

Hanlonova britev pravi: “Nikoli ne pripisuj zlobe tistemu, kar lahko razložiš z enostavno neumnostjo ali ignoranco.”

Torej, če nekdo naredi nekaj slabega proti tebi, je v večini primerov bolj verjetno, da se je to zgodilo zaradi enostavne “neumnosti”, slabe komunikacije, pozabljivosti ali kakšne druge človeške napake, kot iz sovraštva in namenskega zlonamernega dejanja.

Primer:

Če ponavadi praznujeta obletnico in partner nanjo pozabi, je to po vsej verjetnosti zato, ker je res iskreno pozabil oz. mu je enostavno ušlo iz glave in ne zato, ker mu ni do tebe in te nalašč želi spraviti v slabo voljo.

Po vsej verjetnosti mu bo tudi zelo nerodno, in se bo želel na vsak način oddolžiti, ko ga na to prijazno opomniš… (medtem, ko se zna obnašati defenzivno, če ga napadeš in ozmerjaš z nesposobnežem, ki “si niti obletnice ne more zapomniti 😅).

Spet - seveda obstajajo tudi zlonamerni ljudje.

Ampak v večini primerov, je v takih situacijah kriva človeška napaka in ne človeška hudobija.

“Overthinking” je postal kroničen

Danes samo pogledaš na telefon in že te iz vseh strani napadajo z informacijami in pričakovanji…

Kaj vse bi “moral”…

Koliko denarja bi “moral” imeti našparanega do 30. leta, če želim biti “pravi moški”…

Kolikokrat tedensko “moram” seksati in koliko orgazmov mora ženska doseči v enem samem spolnem odnosu, da sem dober ljubimec…

Koliko knjig na mesec moram prebrati…

In še 1000 drugih pričakovanj, ki so vsa nujna.

Če česarkoli od tega ne dosegaš, si enostavno manj vreden.

Ob vsem tem pa niti ne vemo kaj je zares “naše” in kaj so ideje iz Instagrama.

Ni čudno, da se potem ves čas sprašujemo, če smo vredni ali ne.

Če smo dovolj dobri za svojega partnerja ali ne…

In da ves čas razmišljamo, kaj vse gre lahko narobe in na kakšne vse načine se bo naše življenje odvilo…

Kaj pa zdaj?

Iskreno?

Nimam neke preverjene rešitve.

Razen to, da je na vsakemu od nas, da prevzamemo odgovornost zase.

Da se sprejmeš odločitev, da je dovolj.

Da imaš fokus bolj na sedanjosti, čuječnosti in prisotnosti.

In da uporabiš zgornji dve britvici takrat, ko se overthinking spet prikrade izza hrbta.

To je to za danes - spet malo drugačen format, ampak me je tista pesem res inspirirala, da se malo razpišem o tej temi…

Kakšne imaš pa ti izkušnje z overthinkingom?

Vesel bom tvojega feedbacka!

One love,