3ML - Nalepke, mir, nemir in ekstaza

Hej!

Vedno bolj opažam, da moji možgani ves čas iščejo nek nov stimulus.

Nikoli ni dovolj.

Vedno je želja po “več”.

Posledično, mi fokus pogosto uide iz tistih stvari, ki so mi zares pomembne.

Mislim, da je to posledica tega, da si v zadnjem času premalokrat vzmamem čas samo zase. Nekako si ne vzamem več časa za meditacijo, kar sem si včasih bolj pogosto.

Zaradi podcasta sem mislil, da moram konzumirati več, “da bom imel kaj za povedati”.

Ampak zanimivo je to, da je želeni učinek ravno nasproten temu, kar se je zares zgodilo.

Izgubljam fokus, možgani ves čas iščejo dodaten stimulus, nikoli ni dovolj…

Kolega mi je prejšnji teden na kosilu povedal, da njemu pomaga to, da gre enkrat na teden sam v savno za 4-5 ur in si tam vzame čas zase, brez distrakcij in brez pričakovanj.

Mislim, da bom sprobal to tudi sam, pa da vidim, kaj se zgodi 🤷🏻‍♂️

3 modrosti z Juretom Laharnarjem

1. V sebi imaš vedno več entitet

Verjetno si že bil/a v situaciji, kjer se “pogovarjaš” sam/a s sabo.

En glas oz. entiteta (včasih tudi več kot en) nekaj govori, drugi pa posluša (in se včasih strinja, pogosto pa tudi ne).

Tisti, ki polsuša, je opazovalec. To je tisti, ki odloča, kateremu glasku bo verjel in kateremu ne.

Bo verjel pozitivnemu ali negativnemu?

Tistemu, ki verjame ali tistemu, ki dvomi?

Hudičku ali angelčku?

Plot twist je to, da so vse entitete del tebe. Vse to si TI.

In TI odločaš v katero zgodbo verjameš.

Bolj kot vadiš in verjameš v tisto pozitivno zgodbo, bolj bo negativna začela bledeti.

Ampak odgovornost za to je 100% in samo v tvojih rokah.

2. Nalepke, ki jih imaš o sebi ti mogoče ne služijo več

Vsi imamo o sebi neke nalepke.

Nalepke, ki smo si jih dali sami (npr. introvert, sramežljiv, nesamozavesten)

Nalepke, ki nam jih je dala družba (npr. poklic, ki ga opravljaš, priden v šoli, itd.)

Lahko so seveda tudi pozitivne: “Športnik, pameten, dober z ljudmi.”

Skratka, nalepke, same po sebi niso problem - so način, s katerim se ljudje lažje povežemo med sabo in na tak način druge ljudi tudi lažje popredalčkamo, da si jih lažje zapomnemo.

Vseeno, pa nalepke lahko postanejo problematične, takrat, ko ti ne služijo več.

Takrat, ko hočeš narediti korak naprej in ti stare nalepke ne služijo več.

Jaz sem celo življenje mislil, da sem introvert. S prvim poklicem sem dobil nalepko osebni trener, čeprav tega poklica dejansko ne opravljam več.

In te nalepke mi v življenju, ki ga želim živeti ne služijo več.

Zato je potrebno, da pogosto pogledaš, katere nalepke ti še služijo in katere ne.

In da tiste, ki ti ne, čimhitreje odlepiš in greš novo pot naprej.

Če iščeš “znak” ali “dovoljenje” za to, da odlimaš nalepke, ki ti ne služijo več - je to to.

3. Mir, nemir in ekstaza

Jure je v podcastu rekel:

"Ko smo v nemiru, vedno iščemo mir. Ko smo v ekstazi, pa želimo, da ekstaza traja večno.”

Ampak to dolgoročno nikakor ni vzdržno.

Če dobro pogledamo, je ekstaza pravzaprav tudi nemir - razlika je samo v tem, da ta nemir dojemamo kot nekaj pozitivnega.

Na nek način je to povezano z mojo teorijo o iluziji idealnega dne (o tem sem malo napisal v newsletterju prejšnji teden).

Človek se teh občutkov prej ali slej navadi in jih potem niti ne dojemamo več kot ekstazo.

Če bi vsak dan pili koktejl na plaži, bi to zelo hitro (mogoče kakšen mesec, dva) postalo dolgočasno. In občutek sreče in veselja, ki ga občutiš ob prvem koktejlu, ne bi bil več ponovljiv.

Zato potem ljudje velikokrat pretiravamo…

Iščemo tisto ekstazo ob prvi izkušnji, ki pa v večini primerov ni ponovljiva.

Zato, ko smo v občutku ekstaze, uživaj v trenutku in ne razmišljaj o tem, kako bi lahko to kmalu spet ponovil.

In ko se vrneš nazaj v mir, bodi hvaležen/a zato, da si to doživel/a.

Life Hack

Dihanje skozi nos

Že dolgo sem vedel, da je dihanje skozi nos pomembno in superiorno dihanju skozi usta.

Načeloma nisem imel težav z dihanjem skozi nos ampak ponoči se mi je skoraj vsako noč zgodilo, da sem se zbudil in spal z odprtimi usti.

Vsako jutro pa sem se zbudil žejen in s presušenim grlom, ki je potrebavalo najprej pol litra vode, da sem sploh lahko začel normalno funkcionirat.

No - letos sem dihanju skozi nos začel zavestno namenjat več pozornosti. Skozi usta diham le takrat, ko je to nujno potrebno (ko zazeham ali ko sem športno bolj aktiven in potrebujem večji vnos kisika).

In zaenkrat so rezultati super!

• Nič več suhega grla zjutraj, ko se zbudim.

• Boljše počutje (to sicer ne vem ali je placebo ali je res)

• Občutek imam, da se mi obrazne poteze spreminjajo (na bolje)

• Zaenkrat boljši imunski sistem (lani sem se v tem času že 2x prehladil)

Bomo videli v naprej, ampak zaenkrat lahko rečem samo to, da je hype okoli dihanja skozi nos definitivno zelo REAL! 😁

One love,
Nik

Poglej epizodo iz katere so prišle današnje modrosti:

Če imaš raje audio verzijo, jo lahko poslušaš na Spotify ali Apple Podcast.

Če poznaš koga, ki bi mu ta newsletter prišel prav, mu/ji lahko podeliš to povezavo.

P.S: Hvala, ker bereš ❤️